Naravni rezervat jezera Bogoria je s svojimi oblaki roza flamingov ter brbotajočimi gejzirji vroče vulkanske vode zares čudovit. Park leži v tektonskem jarku (Rift valley) na 1000-600 m nadmorske višine. S svojimi oblaki roza flamingov ter brbotajočimi gejzirji vroče vulkanske vode je to zares čudovit košček zemlje. Park zavzema 107 km2; od tega 34 km2 pokriva voda.
V Naravnem rezervatu jezera Bogoria prevladujeta trnasto grmičevje in akacija, okrog jezera samega raste predvsem trava, vroči vrelci pa so obdani s papirjevcem.
Glavna atrakcija parka so roza oblaki
Ogromne jate flamingov preletavajo park in se na mirni jezerski gladini prehranjujejo z algami. Ker jezero nima izliva, je slano in zato v njem živi mnogo modrozelenih alg. Jezero je tako nenavadne barve, v silovitem kontrastu z roza oblaki flamingov.
Fascinantni vroči vrelci
Vroči vrelci so morda še bolj zanimivi, saj so živi dokaz, da staljena skala ne leži daleč pod tlemi, na katerih stojimo. Jezero se ponaša s približno 200 vročimi vrelci. Ko vrelec izbruhne, ima voda več kot 94 stopinj, saj je pred tem globoko pod zemljo krožila po skalnih razpokah.
V rezervatu živi mnogo divjih živali
Veliki kudu (kralj antilop) se sprehaja po gozdu ali počiva pod krošnjami akacije. Zebre, impale, gazele in svinje bradavičarke lahko opazite na ravnicah, ob gejzirjih in okoli šotorišč pa še nekatere opice in pavijane. Zanimivi prebivalci rezervata so tudi nekateri plenilci, kot so na primer leopardi, lisaste hijene in mungi.
Rezervat je tudi domovanje ptic
Najbolj eleganten je sivi kronani žerjav, ki ga boste lahko opazovali med paritveno sezono, ko se na kupu zbere več jat žerjavov. Takrat samci dvorijo samicam tako, da odplešejo paritveni ples. Navadni noji se zadržujejo ob obali jezera, črnoglave čaplje, sveti ibisi in hadade pa imajo raje vroče vrelce. Na jezeru živi le malo vodnih ptic, saj je voda tu zelo slana.
